Nikoli si nisem mislil, da bo Generali postal moj način življenja, da se bom z njim počutil tako dobro kot se, da je prežet z vrednotami, ki so mi blizu in to že več kot 20 let. Ne samo to. Če bi se vprašal, ali bi ponovno naredil ta korak, pridružiti se Generaliju še enkrat, bi to spet storil.
Vedno se bom spominjal pomislekov, ki sem jih imel pred začetkom. Saj to je nekaj normalnega, sem si govoril, da te je malo strah, ko greš iz znanega okolja v neznano. Prihajal sem kot trener iz profesionalnega športa, kjer ni finančnega sveta, kjer ni zavarovanj, kjer ni nič, kar bi znal, mi je odmevalo v glavi.
Le kako sem se motil! S seboj sem nosil ogromen kapital, poznal sem psihologijo, znal sem delati z ljudmi, razumel sem, kaj pomeni vztrajnost v treningu, kaj pomeni planiranje in strmenje k cilju. Ampak tega sem se zavedel šele kasneje, ko sem bil že globoko v Generaliju.
In tako me je videl takratni CEO Generali Slovenije, ki me je s svojim karizmatičnim načinom prepričal, da sem jaz prava oseba za njegovo zamisel o izobraževanju. Zamenjal sem športna oblačila za poslovno obleko, veliko sem se učil, predvsem pa sem z odprtimi očmi poslušal zgodbe o zgodovini Generalija, o nastanku v Trstu (ki nam je Slovencem tako blizu), o dolgi uspešni poslovni poti, o velikosti in moči. Najbolj fascinantno pa mi je bilo odkrivati, kako se je Generali boril za svoj obstoj, kako je premagoval vse težke zgodovinske ovire in kako je danes ena največjih finančno zavarovalnih družb na svetu. To me pri delu še dandanes navdihuje z veliko mere samozavesti.
Dogodkov se je v tem času nabralo res veliko in težko je izpostaviti le enega. Na prvo mesto bi postavil kontinuirano skrb en za drugega. Kolegialna pomoč. Za nas ni ovir. Iz majhne ekipe, ki je le dve leti pred mojim prihodom zažela postavljati Generali Slovenija na svoje noge, smo z rastjo gradili močno vez medsebojnega zaupanja, pomoči in izjemne zagnanosti. Kakšen 11. september ali pa finančna kriza 2008? Raje smo delali in dobili priznanja Holdinga. Zdelo se nam je, da nas nič ne more ustaviti.
Z nostalgijo se spominjam nekih starih časov, ko smo v majhnem krogu sedeli v zakajenih sobah, z od dima rdečimi očmi pripravljali načrte in plane, iskali rešitve, si razbijali glavo z vprašanji, kako delovati gverilsko, da si povečamo tržni delež. Proslavljali smo uspehe, čutili notranje zadovoljstvo in ponos, kaj smo pravzaprav naredili prav mi! Prav zavedanje, da smo na eni strani opolnomočeni in na drugi, da imamo odgovornost za uspeh, nam je dalo potrditev, da je ekipa, kjer vsak naredi svoj del, najbolj pomembna. Še kako se spominjam izleta »v neznano« z barko po Jadranskem morju.
Moja karierna pot je tesno povezana s prodajo in zastopniki. In še dobro, da je tako, saj mi je kot bivšemu športniku, dinamika zapisana v krvi. Treningi nastopanja, komunikacije, prodajnih veščin, razumevanje povezanosti skrbi za stranko so bili redni delavnik. Skozi čas smo razvijali različne programe, ki so v posameznih časovnih obdobjih poskrbeli za razgibanost in novo motivacijo v zastopniški mreži. In prav to je tisto, kar v Generaliju cenim. Vedno sem imel dovolj proste roke pri svojem delu, tako da sem glede na potrebe lahko razvijal nove prijeme pri treningu, nove pripomočke, … kar v bistvu sovpada s trenutnimi vedenji vseživljenjskega partnerja.
Na kaj sem ponosen? Ko zjutraj prihajam v firmo, mi je prijetno, z veseljem se pozdravim s kolegi, za svojo mizo se počutim kot doma in motivacija me ni zapustila. Programi, ki jih razvija Skupina samo še dopolnjujejo moj vsakdan ter mi dajejo občutek močne povezanosti.
